Miran Bratuš Mladi upi

Skoraj 500 fotografij je zbranih v fotografski knjigi, ki sprevrača pričakovanja narative in predstavlja ciničen dnevnik lepih a predvsem manj privlačnih plati življenja, katere v dobi digitalnega samo-oglaševanja pogosto potlačimo, skrijemo ali nanje pozabimo. Pri oblikovanem snovanju knjige je sodeloval z Markom Damišem, ki je koncept knjige prevedel v predmetnost, v 4 kilogramski roza kubus. S tem avtor med drugim želi opomniti na aspekt življenja mladih odraslih in njihovega položaja v družbi, iskanja službe, ljubezni in mesta zase v okolju, ki se je za časa odraščanja generacije Y korenito spremenilo od tistega, v katerega smo bili vzgajani in skoraj eksistencialni nesmisli le-tega. “Hodi v šolo, in boš dobil dobro službo” in podobni izreki, ki v sodobnem okolju obvisijo kot popolne absurdnosti neke izginule preteklosti.

Projektil:

Miran Bratuš se v fotografskem delu z naslovom Mladi upi na prvem mestu sprašuje ali sta brezciljnost in sprejemanje resničnosti izročilo generacije, ki ji pripada zgolj iluzija ali stvarnost. Torej v izhodišče postavi povsem družbeno vprašanje, ki pa postopno preide v strokovno vprašanje odnosa do resnice in njene uprizoritve. Vprašanje, ali je to kar ponuja videz res tisto kar pojmujemo kot resnično, ga vodi v analizo lastnega dela. V tem arhivu avtor črpa poglavitna vprašanja, ki se, kot se izkaže, v večji meri nanašajo na etična vprašanja, kot pa na odnos do resnice. V analitično raziskovalnem delu obravnava področje dokumentarne fotografije ali natančneje ​Gonzo​ fotografije, ki skozi prvoosebno pripoved tlakuje pot do resničnega, a nikakor do resnice. Ta razdvojenost ga vodi v raziskovanje pripovedi različnih avtorjev, od koder sam črpa ne le vzor, ampak podporo, neke vrste potrditev, da ni osamljen v prizadevanju ustvariti videz tistega kar ga obdaja. Tukaj avtor že hodi po tanki črti, ki označuje ločnico med podajanjem resnice in gledalčevo interpretacijo. Gledalca hote ali nehote postavi v položaj ​Panoptesa​ (tistega s stotimi očesi), ki ne zatisne pogleda pred vsakdanjostjo in v celoti emancipira dogajanje okoli njega. Avtor Miran Bratuš v svoji fotografski knjigi, kjer skozi oblikovanje nadaljuje odnos do gledalca, ki mu premišljeno onemogoča ali pa odstira vsebine na inteligenten, impulziven, mestoma celo provokativen način. Knjigo zasnuje ne le kot niz fotografij ampak kot objekt, ki se manifestira v svoji barvi, obliki in teži. Teža knjige in teža bremena, ki ga avtor nosi v panoptičnerm zapisu je odločitev, ki bo svojo pravo veljavo pridobila z minljivostjo tistih, ki so na in ki gledajo v fotografije.

Naj označim izdelek, objekt ali knjigo kot drzno potezo avtorja, ki jo z eno besedo lahko označim kot projektil.

- Peter Koštrun

Miran Bratuš:

Po opravljenem šolanju na Srednji gradbeni, geodetski in ekonomski šoli v Ljubljani, je obiskoval Visoko šolo za multimedije IAM. Še kot študent je delal pri RTV Slovenija, kot video tehnik in montažer na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) in videograf na spletnem portalu Vest.si. Po končanem študiju s specializacijo v video produkciji se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO), smer fotografija. V času izobraževanja je aktivno deloval na področju fotografije in multimedijev in za projekte, na katerih je sodeloval, prejel tudi številne nominacije in nagrade (FSF, Rovinj Photo Days,...), poimensko in tudi kot član različnih filmskih in gledaliških ekip. V času izobraževanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je en semester opravil v okviru študentske izmenjave Erasmus na bratislavski akademiji za umetnost in oblikovanje (VŠVU). Po zaključku študija na ALUO nadaljuje s svojim delom na področju fotografske umetnosti in filma.