Marko Brecelj Četrti četrtki, Trobente in Klarineti

Marko Brecelj, avtentični deloholik, je živel, kot so živeli in delali ljudje v teh krajih po drugi vojni, ko so gradili človeku naklonjeni družbeni sistem; veselo in udarniško; v pregovornem izogibanju konfortnosti in konformnosti; zvest sebi in preteklosti generacije, ki se je odlikovala z zanosom spreminjanja in ne sprejemanja danosti.

Poslušalec Phillipsovega radia z magičnim očesom, deklamator, svobodomislec, Beli črnec, predsednik razreda, rušilec klišejev, detektor družbenih škodljivcev, študent tehnične fizike, uprizoritelj, pesnik, kantavtor, gojilec kulture nesprijaznjenosti, avtor Cocktaila, mehki terorist, avtoironik, Buldožer, človek ki ni pozabil vrhunca zrelosti SFRJ, mlajša polovica Dua zlatni zubi, spoštovalec očeta in matere, serijski kontrolirani samozažigalec, osnovalec Marjanovega čudnega zajca, Javne Vaje, Dvaje in Traje, dežurni propagaj in kvasitelj, izostren retorik, tvorec brezštevilnih besednih skovank - brecljevk, podpornik šibkejših v uporu centrom moči, nemezis kapitalizma, antagonist verske multinacionalke, ki ji gre bolj za imanenco, kot za transcedenco, zaumni umetnik, režiser resničnosti, vzgojitelj in kultivator nesprijaznjenja, en neprilagojen bosanski štajerc v multietničnem okolju Koper Capodistria Istre pod Slovenci, WC direktor, pepelkovalec, dramilec upanja brez razloga, pacifist, scalec proti vetru, kitajski cesar, ugrabitelj ameriških marincev, vatentator, NATO-Hvalačinkar*, pevec belskih duhovnih pesmi, dušilec zvonov, boter kandidature Elene Pečarič za predsednico Slovenije, monumentalni in trajnostni performer, kolenovalec, Modroglavi izdajalec, Priletni parazit, žicar z žarom, srhljivi humanitarec, poosebljeno zdravje bolne stvarnosti, Pospravitelj, naglušec, žilavi mešanec s slabimi zobmi, vampir-krvojemalec, lomilec lupin pričakovanega, vernik v umetnost in resnico, tudi tisto pred katero si zatiskamo oči, proto-kulturni svetnik, ki se je dosledno upiral lastni mistifikaciji in fetišizaciji; “ne bom dovolil poimenovanja kake ulice po meni v Butalah”.

Gotovo je bil boljši glasbenik kot filozof Diogen iz soda. Mehko je zabadal poetično politične puščice. S svojim poetičnim jedrom je vrtal luknje v resničnosti in presegal meje materialnega. Pretanjeno je posegal vanjo in izhajal iz nje. Besede je znal na novo kovati v neologizme in metonimije in jih vihteti kot meč. Čeprav je Marko Brecelj najdlje od mafije do sedaj, razstava njegovih del stoji. Tisto kar kaže je majhen delček repa, ki ga je njegov bleščeči komet pustil za sabo.

Goriščnica pričujoče predstavitve mojstra performansa, kot osebne forme, je na pričujoči razstavi osredotočena na njegovo oblikovanje vidnih sporočil, s katerimi je svojo osebno obliko uspešno izražal tudi v dveh dimenzijah na papirju.

Samo Požigajev (Barko Mrecelj) je v devetdesetih in zgodnjih dvatisočih urejal, pisal, izdeloval in lastnoročno lepil glasila Zveze plemenskih skupnosti in vračev (Trobente) ter zine Društva prijateljev zmernega napredka (Klarineti).

Njegovi plakati Konzorcija Prvi na vasi za “Četrte četrtke” pa so nastajali med junijem 2017 in decembrom 2021 kot rezultat načela, da mora vsaka prireditev imeti svoj plakat, ki se je je Marko Brecelj obsesivno držal vse do smrti. Njegovo serijo mizožitij, črkorisov in asemblažev odlikuje bogastvo estetike revnih predmetov. Postavljena je v obliki grozdov, sestavljenih iz 43. pokončnih in ležečih listov A3 formata.

– Vasja Cenčič