Names­to brez­plačne­ga golaža

GalerijaGallery vabi na umetniški dogodek na daljavo, ki bo v soboto 9. maja 2020 ob 19:45 uri. Se vidimo ob izgubljenem prazniku zmage. Ob 75-letnici pokolov v Setifu, Guelmi in Kherrati (instant Huda jama na kvadrat). V razstavnem nizu Galerija kot medij.

Program pristašev Boćinega kulta iz Zlovenije. V soboto 9. maja umetniški neposredni postroj po spletu, ki ga prirejata slovenska GalerijaGallery in TV Krpelj iz Vojvodine. Vsestranski ekshibicionist, anti-Sizif in naturščik Bogdan Milošev - Boća, kot najboljše orožje za rušenje vseh stereotipov.

Predlog mentalne ikone Vršačkega undergrounda bi lahko bil, da si skušate predstavljati pradeda Boćo, ki svoja dva odrasla sinova Wostoka in Zlikovca uči, kako naj se samozadovoljujeta. Boćina nekdanja snaha Nataša, bolničarka v umobolnici, pa med tem takole razkrinkava ”projekte” svojega soproga: ”Vršačka underground scena ne obstaja! To si si izmislil in skonstruiral! ... Sicer so se tu res snemali neki filmi, risalo se je in igralo, ampak ... ti si pravzaprav spustil množico lenuhov, da ne rečem manijakov, da se nebulozno igra pred kamerami, drgne in muči inštrumente ter praska po papirju, medtem ko si jim dajal svoje bolne ukaze! ... Ma, jaz bi vse poslala v rudnik soli, da bi bila od vas vsaj kakšna korist!”

GalerijaGallery v soboto, 9. maja 2020 ob 19:45 vabi na predvajanje v živo na www.galerijagallery.com:

1. Intro

2. Naravnost v tazadnjo me poljubi!

Zgodba o tem, kako je nek upokojenec postal panker. Premiera dokumentarca o nekdanjem veterinarju in specialistu mikrobiologije, ki je na stara leta postal umetnik porno stripa, frontman underground benda, pesnik in zvezdnik cenenih filmov.

”Če me ne bi bilo, bi me bilo treba izdrkati!” je prijavil Boća po enem od svojih najboljših nastopov. Pa ne samo njega. Tudi njegovega mikrobiološkega kolega, lokalnega veterinarja Debesa Christiansena, ki je svoj laboratorij, primarno osredotočen na testiranje virusnih infekcij pri lososih, predelal za testiranje ljudi. Širjenje COVID-19 je na Ferskih otokih uspel ustaviti prav on.

3. Rekvijem za poglavarja Barbarov Posvečeno Bogdanu Miloševu - Boći

Neposredni prenos v živo iz njegove hiše v Vršcu v Vojvodini. Izvedba novega glasbenega dela DJ Zlikovca in performans skupine Tehno Muda.

Gesla NOB za današnjo rabo: Pometimo s kulturnim imperializmom pred svojim pragom! Razlastimo oblastnike! Za solidarnost in slogo jugosfere! Pod tlakovci – plaža! Mi z Balkana kričimo antikultura, anti Evropa, huraaaaaa, mi smo tovariši vseh barbarskih pesnikov na vseh kontinentih!

4. Predposlednji priboljšek (Bonus)

5. Outro

Genius loci, zaščitni duh kraja

Pripravo na spiritistično seanso nadaljujemo poldrugo uro vožnje severovzhodno od Beograda, v Boćinem Vršcu, ki je po številu prebivalcev nekakšen srbski Kranjsterdam. Tukaj piha najmočnejši veter v državi – košava, ki se pojavlja nad Vojvodino takrat, ko je nad Ukrajino in Romunijo območje visokega, nad sredozemljem pa področje nizkega zračnega pritiska. Kot slapovit veter je podobna burji in vsi imajo vtis, da je Vršac nekje zelo daleč, s katere koli strani štartajo tja, bogu za hrbet. Kraj nosi v svoji zgodovinski in kulturološki osnovi staljeno mešanico slovanske, germanske, romanske in ogrske kulture. Nekatere pa spominja na srbski Twin Peaks.

Nekaj streljajev stran od Vršca je Gudurički vrh, najvišji ”vršac” v Vojvodini, ki štrli iz nekdanjega Panonskega morja. S svojimi 641 metri je točno enako visok, kot je nizka Rašica, sprehodna točka Ljubljančanov. V depresivni ravnici je tudi ta dragocenost in otroci iz vse avtonomne pokrajine prihajajo na ekskurzije, da bi se povzpeli nanj.

Na obeh (kotah s 641 metri) stojita razgledna stolpa. 550 kilometrov zračne črte narazen pa ležita vasi Rašica in Gudurica. Rašica je bila prva slovenska vas, ki so jo med drugo svetovno vojno leta 1941, v povračilo za svojih 6 pobitih vojakov požgali Nemci, vaščane pa izgnali. V izpraznjeno nemško vas Gudurico v Vojvodini, po kateri se imenuje Gudurički vrh, pa se je po vojni leta 1946 naselilo 161 slovenskih družin z 721 dušami. Slovenski kolonisti so ulice v takrat največji slovenski vasi v Srbiji poimenovali po slovenskih pesnikih in pisateljih, po katerih so imenujejo še danes: Prešernova, Župančičeva, Cankarjeva.

Vršac premore še eno ”naravno čudo”. Dvesto metrov stran od družinskega doma Boće Miloševa (kjer letos še ni bilo programa na slovenski Dan odpora proti okupatorju) deluje Specialna bolnišnica za psihiatrične bolezni dr. Slavoljuba Bakalovića, ena od treh največjih v državi. Tovarne se gradijo, kjer je surovina, verjetno tudi umobolnice. Vendar se je okoli nje spletlo tudi alternativno izročilo o nastanku kraja. Začelo se je z gigantsko norišnico, potem pa so si pacienti drug za drugim, pozdravljeni in odpuščeni, zgradili hiše, osnovali družine in po malem je nastalo mesto. Prebivalcev sedaj ni moč srečati le v inštituciji, prosto blodijo tudi po trgih, parkih in cestah.

Onanizem po smrti

”Mamica, zakaj imajo že vsi bombo?” se preroško sprašuje Prince v besedilu skladbe ”1999”, napisani leta 1982. Naši nekdanji rojaki so nad skrčkom nekdanje SFR Jugoslavije dvignili roke, pljunili na pokvarjeni svet in se oprijeli kurca. Virus barbarstva in kontrakulture pa se je razrasel v klimi nenehnih izrednih razmer; tretjega najdaljšega obdobja hiperinflacije v svetovni ekonomski zgodovini, učbeniških primerov etničnega čiščenja, črnega trga za vse, od cigaret do težkega topništva, mladoletne prostitucije, piramidnih shem namesto bank, poplave heroina, brskanja za hrano po smeteh.

Nagrada na anti-naci natečaju slovenske revije Stripburger za izdelek Boćine petletne vnukinje Lole leta 1995 je bila zgolj potrditev točne analize stanja. Resničnega leta 1999, ko je državo dokončno pokopalo bombardiranje Nata pa so novorojena Tehno Muda spregovorila z Boćino barvo glasu, ki spominja na vokal avtoritativnih govorov Josipa Broza Tita. Komaj se je eno zlo končalo, že se je začelo novo.

Ko je država začela razpadati, pa so se nekateri posamezniki začeli sestavljati in povezovati samonikle scene. Vzpostavili so manufakturo fanzinov, risali stripe na način jam sessiona in iznašli povsem nov umetniški medij strip-film! Z občutkom za neresnost so k sodelovanju pritegnili tudi perverzneže, zdravljene alkoholike, otroke, jedce netopirjevega mesa in naključne mimoidoče.

Odkrivati je treba avtentična človeška (in ostala bitja) in do maksimuma zabeležiti silovitost njihovega obstoja. Videti čudoviti svet stranskih učinkov, ki sprožajo antiestetiko in konstruktivni diletantizem. Lekcija za zahodni svet umetnosti.

Onstran izrednih razmer

Zavezanci in drugi obiskovalci! Ko se bomo ponovno lahko obiskovali na mesen način, vljudno vabljeni v nekdanjo pisarno za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), v šesto nadstropje stavbe nekdanje občine Ljubljana-Šiška, v enega najmanjših galerijskih prostorov v državi, v katerem že štiri leta deluje GalerijaGallery. Vsebino posvečeno Bogdanu Miloševu Boći bomo nadaljevali prav tam, in sicer v obliki razstave, ki jo bomo ob prisotnosti avtorjev iz Vojvodine in žganja odprli, ko se trenutne prepovedi gibanja popolnoma ukinejo. Hkrati si boste lahko ogledali več atrakcij v obliki ene same: a) mini retrospektivo, b) prvi posthumni projekt nekega umetnika v GalerijaGallery, c) skupinsko razstavo (različnih artefaktov, ki jih je Boća ustvaril v kolektivnem duhu), d) predstavitev underground scene iz Vršca kot celovitega fenomena z e) demistifikacijo protislovij, uporabljenih v njeni konstrukciji vred.

Samonikli ustvarjalci iz Vršca podobno kot nekoč Oberiuti, pripadniki zadnje sovjetske avantgarde, tripajo pred vrati pekla. V Srbiji za kontinuiteto skrbi potrčko vojvode Šešlja, pri nas pa nekdanji ”komunist”, preprodajalec orožja in neplačnik RTV prispevka. Podajmo si roko. Tudi v koronadobi je brez medicinsko neoporečnega partnerja dlan še vedno najvarnejša. Dobrodošli v nadaljevanju istega filma.

.

.

Kurator projekta, Vasja Cenčič